Ko se je leta 2011 v prometni nesreči kot kolesarka hudo poškodovala novinarka londonskega Timesa, 27. letna Mary Bowers, je njena časopisna hiša zagnala vsestransko medijsko kampanjo za izboljšanje varnosti kolesarjev. Njihova ciljna skupina so bili poleg voznikov predvsem predstavniki političnih odločevalcev in tisti, ki imajo moč narediti spremembe. Pri tem so sestavili manifest v 8 točkah.
Foto by Andrew Ciscel
Prometni predpisi praviloma skrbijo, da se vozila in njihovi uporabniki izognejo nevarnim pastem Newtonovih zakonov; predpisi so za vse enaki, tako za kolesarje kot za vozila težka več ton.
Tako do sedaj, a ne več Franciji. Vsaj v nekaterih mestih ne, tudi v Parizu. Upoštevajoč priporočila vsesplošne nacionalne kampanje za promocijo kolesarjenja, so Francozi pred kratkim sprejeli ukrep, ki v nekaterih mestih in v večini križišč, dovoljuje kolesarjem, da prečijo križišče ob redeči luči. Spremembo predpisa utemeljujejo s povečano varnostjo ne le za kolesarje, temveč za vse udeležence v prometu.
Kolesarska platforma mesta Ljubljane je podala stališča in predloge do osnutka prometne politike Mesne občine Ljubljana. V njih je pohvalila MOL za ta korak, vendar ob tem opozorila na nekatere pomanjkljivosti. V Ljubljani je na področju kolesarjenja aktivnih več organizacij, kar je privedlo do združenja moči v Kolesarski platformi mesta Ljubljana. Platforma po metodi odprte koordinacije večdeležniških procesov usklajuje dejavnosti ob upoštevanju ciljev ter časovnih in materialnih okvirov projekta.
Začnimo pri koncu: tako pisana druščina kolesarjev že dolgo, če sploh kdaj, ni prispela v Maribor v enem samem popoldnevu. Med skoraj 80 kolesarji smo lahko zraven običajnejših koles videli še visoka kolesa (tallbike), celo množico fixijev ( zadnje čase zelo popularna kolesa z direktnim prenosom, ki se tradicionalno uporabljajo na velodromih, v aktualnem tisočletju pa se pospešeno prebijajo na ceste predvsem večjih mest) in še nekaj samoizdelanih koles, ki sploh še nimajo imena in ga najbrž tudi ne bodo dobila. Za mnoga se namreč zdi, da so bolj kot produkt skrbnega inženirskega
razmisleka sad trenutnega neponovljivega navdiha. Pri celi zadevi najbolj preseneča, da se je s takšnimi mutantskimi stroji možno ne samo učinkovito peljati, temveč celo prispeti iz Gradca v Maribor.
Slovenska kolesarska mreža je podprla prizadevanja Evropske kolesarske zveze (ECF), ki nasprotuje najnovejšemu predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov. Predlog predvideva izvzetje koles na motorni pogon brez omejitve konjskih moči iz procesa nadzora, kar bi po mnenju ECF povzročilo nenadzorovano rast prodaje tovrstnih vozil in drastično poslabšanje varnosti na kolesarskih stezah. V nadaljevanju objavljamo vsebino pisma, ki smo ga poslali stalnemu slovenskemu predstavništvu pri Evropski uniji v Bruslju.
V Velenju je v sredo 25.1.2011 potekala predstavitev načrtov Mestne občine Velenje za izboljšanje kolesarjenja v mestu in občini. Načrtovani ukrepi se nanašajo na kolesarjenje po opravkih (dokončanje osnovne kolesarske mreže v Velenju, vzpostavitev sistema avtomatske izposoje koles), ter rekreativnega in daljinskega kolesarjenja (kolesarske oznake na cestah do sosednjih občin, dokončanje kolesarske povezave na opuščeni železniški progi Velenje-Otiški Vrh, ter nekaterih rekreativnih kolesarskih povezav.
Hkrati smo videli predstavitev izvedenega stanja in koristi daljinske kolesarske povezave na opuščeni železniški progi Trbiž-Jesenice. Kot zanimivost lahko izpostavimo, da bo Velenje šesta občina, ki bo premogla svoj avtomatski sistem izposoje koles. Ljubljana, Koper, Piran, Murska Sobota ter skupnost občin Jesenice-Kranjska Gora-Trbiž ga bodo ali so ga že vzpostavile.
Velenje je podobno kot Koper v zadnjem času aktivno tudi na področju mednarodnih kolesarskih projektov. Prav s Koprom sodelujejo v projektu Bicy, njihove uradnike pa smo opazili že na večih delavnicah, kjer se je govorilo o kolesarjenju in trajnostnem prometu. S takšnim odnosom in zagonom zagotovo dajejo zgled tudi drugim slovenskim občinam.
V Sloveniji zelo pogosto slišimo izjave politikov, da se bodo zavzemali za večjo pretočnost prometa. Nazadnje je ta izjava prišla ob dogovoru o sklenitvi koalicijske pogodbe med strankami, ki so podprle predsednika SDS, Janeza Janšo za mandatarja. Kaj v resnici pomeni večja pretočnost prometa in kaj lahko pričakujemo od vlade, ki se zavzema, da bo promet potekal bolj tekoče?
Že dalj časa se v medijih pojavljajo polemike o prepovedi vožnje koles v naravnem okolju, ki naj bi kolesarje izenačevala z vozniki motornih vozil. Temu nasprotujejo številne kolesarske organizacije, ki so se skupaj združile v Slovenski kolesarski pobudi. Po njihovem mnenju bi kolesarjenje moralo biti dovoljeno po večini poti, kolovozov, vlak in gozdih cest, saj se s to prepovedjo, kot menijo, zavira turistični razvoj.
S to ugotovitvijo se strinjamo tudi v Slovenski kolesarski mreži, saj lahko turistično kolesarjenje predstavlja velik razvojni potencial nekega kraja.
Bi pa tukaj želeli opozoriti na podoben problem mešanja različnih in zelo specifičnih skupin uporabnikov, kot se to pogosto dogaja tudi v vsakodnevnem kolesarjenju. Tako se dogaja, da pristojni strokovnjaki pogosto enačijo kolesarje in pešce, čeprav gre za dve zelo specifični skupini udeležencev v prometu. Zaradi tovrstnega miselnega hendikepa prihaja do ogromnih sistemskih napak, ki so se izkazale tudi v povečanem številu nesreč s smrtnim izzidom. In to je lekcija, ki je nikakor ne bi smeli ponoviti v primeru gorskega kolesarjenja. Kolesa, kolesarji in kolesarjenje so zelo specifični in jih nikakor ne moremo enačiti z drugimi prevoznimi sredstvi. Zato bi bilo potrebno veliko več razumevanja in trezne presoje o tem kaj pomeni kolesarjenje v naravnem okolju.
Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti:
KOLESARJI ≠ PEŠCI
KOLESARJI V NARAVNEM OKOLJU ≠ MOTORNA VOZILA
V soboto, 28. 1. 2012, bo potekal prvi dogodek, ki ga Mariborska kolesarska mreža izvaja v letu Evropske prestolnice kulture. Skupaj s kolegi iz Gradca, ki je bil evropska prestolnica kulture leta 2003, se bomo s kolesi podali v Maribor. Z dogodkom želimo razblinjati predsodke o nezdružljivosti kolesarjenja in zime ter hkrati pospešiti izgradnjo Jantarne kolesarske poti, ki povezuje mesti.
Prav tako želimo z dogodkom poudariti pomembnost kulturnega sobivanja Maribora in Gradca ter pri tem spodbuditi prebivalce obeh mest k še tesnejšemu skupnemu sodelovanju. Nenazadnje sta mesti leta 1999 skupaj gostili največjo svetovno konferenco o kolesarskem prometu VeloCity. Zato je dogodek tudi poziv slovenskim županom in Ministrstvu za promet, da se čimprej lotijo izgradnje evropske kolesarske poti Eurovelo 9 skozi Maribor. Eurovelo 9 ali tudi Jantarna kolesarska pot, ki povezuje mesti Gdansk in Pulo, je razen po Slovenji v glavnem že urejena.
Zbor udeležencev je ob 10:30 pred graško Kunsthaus na Lendkai 1, pedala pa bomo zavrteli ob 11:00. Ob 16:00 bo potekal spremljajoč družabni program v klubu MC Pekarna. Za dodatne informacije in dogovore o skupnem prevozu v Gradec lahko pokličete na (02) 620-98-41 ali 040-556-509 ali pošljete mail na matej.pehnec@kolesarji.org.
Možnosti potovanja z vlakom
Poiskali smo tiste vlake, kjer je možen transport koles. Iz Ljubljane vlak odpelje ob 5:50, prestopi v Zidanem Mostu in prispe v Maribor ob 8:31.
Vlak iz Maribora proti Gradcu odpelje ob 10:19 in prispe ob 11:20.
Prosimo vse, ki bi želeli potovati z vlakom, da še enkrat preverite možnost potovanja na železniški postaji in predhodno najavite vožnjo kolesa na vlaku. Organizatorji ne prevzemamo odgovornosti, če vlaka ne bo.
Mariborska kolesarska mreža v okviru Evropske prestolnice kulture sodeluje pri programskem sklopu Urbane brazde, kjer razvija projekt Teleport – kolesarjem in pešcem prijazna skupnost.
Več informacij o dogodku na http://grazibor.tumblr.com/en
Loading tweets...