V Sloveniji zelo pogosto slišimo izjave politikov, da se bodo zavzemali za večjo pretočnost prometa. Nazadnje je ta izjava prišla ob dogovoru o sklenitvi koalicijske pogodbe med strankami, ki so podprle predsednika SDS, Janeza Janšo za mandatarja. Kaj v resnici pomeni večja pretočnost prometa in kaj lahko pričakujemo od vlade, ki se zavzema, da bo promet potekal bolj tekoče?
Že dalj časa se v medijih pojavljajo polemike o prepovedi vožnje koles v naravnem okolju, ki naj bi kolesarje izenačevala z vozniki motornih vozil. Temu nasprotujejo številne kolesarske organizacije, ki so se skupaj združile v Slovenski kolesarski pobudi. Po njihovem mnenju bi kolesarjenje moralo biti dovoljeno po večini poti, kolovozov, vlak in gozdih cest, saj se s to prepovedjo, kot menijo, zavira turistični razvoj.
S to ugotovitvijo se strinjamo tudi v Slovenski kolesarski mreži, saj lahko turistično kolesarjenje predstavlja velik razvojni potencial nekega kraja.
Bi pa tukaj želeli opozoriti na podoben problem mešanja različnih in zelo specifičnih skupin uporabnikov, kot se to pogosto dogaja tudi v vsakodnevnem kolesarjenju. Tako se dogaja, da pristojni strokovnjaki pogosto enačijo kolesarje in pešce, čeprav gre za dve zelo specifični skupini udeležencev v prometu. Zaradi tovrstnega miselnega hendikepa prihaja do ogromnih sistemskih napak, ki so se izkazale tudi v povečanem številu nesreč s smrtnim izzidom. In to je lekcija, ki je nikakor ne bi smeli ponoviti v primeru gorskega kolesarjenja. Kolesa, kolesarji in kolesarjenje so zelo specifični in jih nikakor ne moremo enačiti z drugimi prevoznimi sredstvi. Zato bi bilo potrebno veliko več razumevanja in trezne presoje o tem kaj pomeni kolesarjenje v naravnem okolju.
Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti:
KOLESARJI ≠ PEŠCI
KOLESARJI V NARAVNEM OKOLJU ≠ MOTORNA VOZILA
V soboto, 28. 1. 2012, bo potekal prvi dogodek, ki ga Mariborska kolesarska mreža izvaja v letu Evropske prestolnice kulture. Skupaj s kolegi iz Gradca, ki je bil evropska prestolnica kulture leta 2003, se bomo s kolesi podali v Maribor. Z dogodkom želimo razblinjati predsodke o nezdružljivosti kolesarjenja in zime ter hkrati pospešiti izgradnjo Jantarne kolesarske poti, ki povezuje mesti.
Prav tako želimo z dogodkom poudariti pomembnost kulturnega sobivanja Maribora in Gradca ter pri tem spodbuditi prebivalce obeh mest k še tesnejšemu skupnemu sodelovanju. Nenazadnje sta mesti leta 1999 skupaj gostili največjo svetovno konferenco o kolesarskem prometu VeloCity. Zato je dogodek tudi poziv slovenskim županom in Ministrstvu za promet, da se čimprej lotijo izgradnje evropske kolesarske poti Eurovelo 9 skozi Maribor. Eurovelo 9 ali tudi Jantarna kolesarska pot, ki povezuje mesti Gdansk in Pulo, je razen po Slovenji v glavnem že urejena.
Zbor udeležencev je ob 10:30 pred graško Kunsthaus na Lendkai 1, pedala pa bomo zavrteli ob 11:00. Ob 16:00 bo potekal spremljajoč družabni program v klubu MC Pekarna. Za dodatne informacije in dogovore o skupnem prevozu v Gradec lahko pokličete na (02) 620-98-41 ali 040-556-509 ali pošljete mail na matej.pehnec@kolesarji.org.
Možnosti potovanja z vlakom
Poiskali smo tiste vlake, kjer je možen transport koles. Iz Ljubljane vlak odpelje ob 5:50, prestopi v Zidanem Mostu in prispe v Maribor ob 8:31.
Vlak iz Maribora proti Gradcu odpelje ob 10:19 in prispe ob 11:20.
Prosimo vse, ki bi želeli potovati z vlakom, da še enkrat preverite možnost potovanja na železniški postaji in predhodno najavite vožnjo kolesa na vlaku. Organizatorji ne prevzemamo odgovornosti, če vlaka ne bo.
Mariborska kolesarska mreža v okviru Evropske prestolnice kulture sodeluje pri programskem sklopu Urbane brazde, kjer razvija projekt Teleport – kolesarjem in pešcem prijazna skupnost.
Več informacij o dogodku na http://grazibor.tumblr.com/en
Še en zanimiv podatek smo uspeli razbrati iz policijske statistike nesreč v zadnjih 10 letih. Podatek o lokaciji najpogostejših nesreč kolesarjev glede na kategorijo ceste. Od skupno 13534 ponesrečenih kolesarjev med 1.1.2001 in 30.9.2011 se jih je slabi dve tretjini ponesrečilo v naselju z uličnim sistemom. Sledijo vasi (naselja brez uličnega sistema) s 14%, lokalne ceste s 6%, regionalne ceste 2. reda s 5%, medtem, ko si regionalne ceste 1. in 2. reda delijo po 4%.
(Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija)
Kolesarjenje je v porastu povsod in tudi projekti povezani z razvojem kolesarske infrastrukture se počasi nabirajo. Zato se je delavnica v Kopru, ki jo v petek, 13.1. organizirala tamkajšnja regionalna razvojna agencija, skupaj z REC Slovenija in še nekaterimi organizacijami, zgodila ob pravem casu.
V Kopru so trenutno polno vpleteni v dva mednarodna projekta, ki bosta za seboj zagotovo pustila tudi sledi na izboljšani kolesarski infrastrukturi. Bicy je projekt, ki ga v Sloveniji poleg Kopra izvaja še mestna občina Velenje. Podobno kot mnogi EU projekti, je tudi ta usmerjen v prenos dobrih praks in vzpostavitev novih kolesarjenju prijaznih ukrepov. Med njimi je tudi izdelava prvih navodil za postavitev kolesarskih stojal v Slovenščini.
Drugi projekt je še večiji, Inter Bike povezuje več kot ducat slovenskih in italjanskih občin ter njihove napore združuje v izgradnjo omrežja visokokvalitetnih kolesarskih poti, ki naj bi kolesarje varno vodila vse od Ravenne do Kranjske Gore.
Brez problemov vsekakor ne gre in tudi na delavnici so kolegi izpostavili izjemno nekooperativen in celo sovražen odnos nekaterih kraških županov, ki preko svojega ozemlja (berite: fevda) ne bi potegnili niti metra kolesarska steze. Tovrsten nastop pa argumentirajo s tem, da prihajajo Italjani rabutat sadje in pridelek iz njihove zemlje. Žal se v glavah nekaterih pristojnih še vedno odvija spopad civilizacij, medtem, ko bi lahko prav v tem času s tovrstnimi projekti pokazali, da je prihodnost razvoja v trajnostnih in ekoloških praksah.
Sicer pa se je Koper v zadnjih letih zelo spremenil, tudi kolesarskih stez je več, čeprav je s prostim očesom razvidno, da delež lastništva nad osebnimi vozili narašča. Slišali smo tudi nekaj o novem sistemu izposoje koles in o novi občinski prometni strategiji, ki pa kolesarjev žal ne upošteva kot sestavnega dela prometnega sistema. Treba bi bilo spremeniti taktiko. Morda za župane več ni pravo vprašanje: kaj ste naredili za kolesarje, temveč kaj ste naredili za umirjanje prometa.
Slovenska kolesarska mreža se je na delavnici predstavila s pobudo o zbiranju informacij o vseh projektih, ki so povezani s kolesarskih prometom na nacionalni ravni, saj si želi bolj usklajenega delovanja in povezovanja med vsemi akterji. Generalni sekretar Slovenske kolesarske mreže in predsednik Mariborske kolesarske mreže, Josip Rotar, je med drugim predstavil tudi inovativni projekt Teleport, ki ga v okviru Evropske prestolnice kulture razvijajo v Mariboru ter podal izhodišča za premislek o novi Nacionalni strategiji za večjo varnost kolesarskega prometa.
In če se vrnemo na naslovno vprašanje: kako do več kolesarjev v primorskih mestih? Vsaj za začetek bo več truda potrebno vložiti v umirjanje prometa in hkrati kolesarjem ponuditi enak ali večji nivo udobja, kot voznikom avtomobilov.
To je osmi v seriji člankov o razvoju kolesarjenja v lokalnih skupnostih. Spodaj si še oglejte povezave do ostalih člankov.
Flickr photos by jyro2080
Kar nekaj ljudi in inciativ iz različnih krajev po Sloveniji se obrača na nas z željo, da bi v svojem okolju naredili nekaj dobrega za kolesarje. Pri tem imajo v mislih nove kolesarske steze, umirjanje prometa, ukinitev kakšne prepovedi in podobno. Veliko občin se recimo s podočjem kolesarstva do sedaj sploh ni ukvarjalo. Sedaj pa si tudi prebivalci manjših občin želijo, da bi lahko varno in udobno kolesarili po vsakodnevnih opravkih ali zgolj rekreacijsko. Priznati je treba, da je vsak začetek težaven – izgovorov pa se vedno najde dovolj. V naslednjih točkah bomo poskušali izpostaviti nekatere pomembne zadeve v procesu razvoja kampanje. Pri tem seveda upamo, da bo ta nasvet komu tudi v resnici pomagal. Najprej pa nekaj o kampanjah.
Primorske novice poročajo o zagonu sistema izposoje koles, po vzoru ljubljanskega Biciklja. Tokrat so se za ta korak odločili v Kopru, kjer so začeli nameščati postaje za avtomatizirano izposojo koles. Smaopostrežni sistem naj bi zaživel predvidoma prihodnji mesec, Koprčani pa ga bodo lahko uporabljali “skoraj” brezplačno. Tako bo Koper poleg Ljubljane drugo mesto v Sloveniji, ki bo v kratkem ponujalo možnost izposoje koles.
To je sedmi v seriji člankov o razvoju kolesarjenja v lokalnih skupnostih. Spodaj si še oglejte povezave do ostalih člankov.
Ste se kdaj vprašali kako v svojem lokalnem okolju promovirati, razvijati in zagovarjati kolesarjenje? Tokrat bomo podali nekaj koristnih napotkov kako se tega lotiti in na kaj je potrebno biti pri tem pozoren. Priložnosti za akcijo je vedno dovolj in čas, da postanete kolesarski zagovornik je vedno pravi. Za to ne potrebujete nobenega posebnega znanja, veliko bolj je potrebna motivacija in vztrajnost. Zavedati se je treba, da je razvoj kolesarjenja tek na dolge proge, kjer so rezultati vidni šele skozi čas. Ob tem je dobro poznati tudi nekaj pasti, v katere se lahko ulovi vsak zagovornik kolesarjenja. Znani so primeri, ko promotorji kolesarjenja v svoji dobronamernosti povzročijo še več škode, kot koristi. Zato bomo v izogib takšnim situacijam poskušali podati nekaj osnovnih pravil kolesarskega zagovorništva in možne pristope.
Med analizo statistik prometnih nesreč v Sloveniji, smo naredili seznam trgov z najpogostejšimi nesrečami kolesarjev. Podatki, ki smo jih pridobili od Generalne policijske uprave, zajemajo prometne nesreče med 1.1.2001 in 30.9.2011.
Na seznamu je največ trgov iz Ljubljane in Maribora. Še posebej izstopata dva mariborska trga: Trg Revolucije in Glavni trg. Med trgi s pogostimi nesrečami se najdejo tudi takšni iz manjših krajev, kot so recimo Glaserjev trg v Spodnjih Hočah, Stari trg v Slovenskih Konjicah in Trg zbora odposlancev Kočevje.
Loading tweets...