20130914161341964

Financiranje kolesarstva v prihodnje

20130914161341964

REC Slovenija v sodelovanju z REC Hrvaška, Slovensko kolesarsko mrežo, mrežo CIVINET Slovenija-Hrvaška in Občino Brežice v Brežicah 27. in 28 3. 2014 organizira seminar PROJEKTIRANJE KOLESARSKE INFRASTRUKTURE IN FINANCIRANJE KOLESARSTVA V NASLEDNJI FINANČNI PERSPEKTIVI EU.

Seminar je namenjen predstavnikom občin, regionalnih razvojnih in lokalnih energetskih agencij, turističnih organizacij in informacijskih centrov ter kolesarskim organizacijam in aktivistom. V njegovem okviru bo potekala tudi tematska okrogla miza o financiranju kolesarske infrastrukture in storitev za kolesarje v novi finančni perspektivi EU, na katero so vabljeni predstavniki pristojnih direktoratov in vladnih služb iz Slovenije in Hrvaške. Seminar je zadnji v seriji seminarjev, ki jih je REC Slovenija v sodelovanju s partnerji v letu 2013 in 2014 organiziral v sklopu projekta Mobile2020 – več kolesarjenja v mestih srednje in vzhodne Evrope. Program seminarja in poročila z dosedanjih seminarjih si lahko ogledate na: http://www.mobile2020.eu/country-pages/slovenija/usposobite-se.html

20130908100355196

Leto postavljanja vprašanj

Vstopili smo v leto, ko se postavljajo temelji za financiranje z EU sredstvi do leta 2020. Vlada se je seznanila z osnutkom operativnega programa financiranja s kohezijskimi sredstvi, prav tako smo se z dokumentom seznanili tudi vsi tisti, ki projekte prijavljamo ali razvijamo neko družbeno pomembno področje. Mnogi, ki so dokument prebrali, so od njega pričakovali več. Med njimi kolesarji, prav gotovo. Na primer: nikjer ni omenjeno Državno kolesarsko omrežje, čeprav so uradniki o njem pisali brošure in ga promovirali v tujini kot dobro prakso Slovenije že leta 1998. Slovenija državnega kolesarskega omrežja nima niti na papirju, kaj šele v realnosti.

bicikl v avtobus

Če so prioritetna področja še nekako logično zastavljena, pa skrbi zbujajo preohlapno definirani ukrepi. Kaj ni logika tovrstnih programov ravno v tem, da si olajšamo pridobivanje sredstev? Torej, da jih “počrpamo”, in ne, da se “izčrpamo”? Za tiste, ki bodo v naslednjih šestih letih projekte prijavljali in želeli pridobivati prepotrebna evropska sredstva za razvoj Slovenije, bo operativni program v obstoječi formualciji prinašal velike težave. Zato se lahko vprašamo, čemu smo zadnji dve leti hodili na številne sestanke delovnih skupin, srečanja, delavnice in seminarje, če pa tistih vsebin, za katere smo si prizadevali, sedanji dokument eksplicitno ne omenja. Kolesarske zagovornike je denimo močno začudilo pomanjkanje konkretnih načrtov za gradnjo kolesarske infrastrukture. 168 strani dolg dokument omenja spodbujanje in promocijo kolesarjenja zgolj benigno na petih mestih.

Kako je to možno, če smo pa s strani številnih občin in regionalnih agencij nenehno dobivali signale, da je to ena izmed glavnih razvojnih prioritet naše države, ki vleče sinergije med trajnostno mobilnostjo, razvojem podeželja, turizmom, zdravjem in skrbjo za okolje? Naš vir z Ministrstva za infrastrukturo in prostor nam je namignil, da Bruselj kolesarske infrastrukture v Sloveniji nima namena financirati, saj naj bi iz Slovenije dobili informacijo, da je kolesarska infrastruktura že dobro urejena in razvita. Kdo je takšno izkrivljeno sliko posredoval v tujino in kakšno korist je imel od tega? Morda pa vseeno gre za špekulacijo in je Bruselj v resnici še kako naklonjen gradnji kolesarske infrastrukture. Nenazadnje je Evropska kolesarska federacija prišla že daleč z vključevanjem evropskega kolesarskega omrežja EuroVelo v čezevropsko transportno mrežo (TEN-T). Splošno nezadovoljstvo pa ni samo izkazano nad omenjenim dokumentov za financiranje s kohezijskimi sredstvi, ampak je negotova tudi usoda ostalih operativnih programov. Nič ne vemo o prihodnosti izgradnje javne prometne infrastrukture do leta 2030, prav tako nimamo odgovorov, kako bomo zmanjševali vplive toplogrednih plinov. Mednarodna skupnost bo od Slovenije kmalu terjala tudi te odgovore, sicer bo financiranje z EU sredstvi vprašljivo. Kaj lahko v dani situaciji sploh naredimo?

Vključevanje javnosti v procese odločanja se mora nadaljevati, vendar z bistvenimi izboljšavami. Sedanji sistem nastajanja številnih pomembnih dokumentov in vključevanja javnosti je nepregleden, rezultati vključevanja v te procese pa negotovi. Vsebinskih področij je ogromno in dinamika sprejemanja pomembnih dokumentov je neulovljivo hitra. Vzpostavljeni so pogoji, kjer se nihče več ne more zares poglobiti v vsebino, vse pomembne dokumente pa pripravlja in sprejema z veliko naglico peščica posameznikov, ki hektiko nalezljivo prenaša na vse ostale družbene akterje. Takšen sistem se bo v prihodnosti zagotovo moral spremeniti. Vendar pa je to bolj strateška dimenzija, ki je izven dometa naših kolektivnih sposobnosti in delokrogov. Zato se moramo zanašati na taktike. Med nami, ki prispevamo k družbeni blaginji, je komunikacija ena izmed pomembnejših taktik. Lahko nam pomaga pri krepitvi lastnih zmogljivosti in prepreči nepotrebno izčrpavanje. Še preden začnemo razglašati univerzalne rešitve, moramo najti odgovore na številna pomembna vprašanja. Zato naj bo leto 2014 namenjeno iskanju odgovorov na ključna vprašanja. Recimo: Zakaj je TEŠ 6 vreden enkrat več od prvotne zamisli, kako smo bili uspešni pri črpanju EU sredstev v prejšnji finančni perspektivi, kateri projekti so bili dobri ter kateri slabi, kdo so posamezniki, ki pišejo operative programe itd. Začnimo si torej postavljati vprašanja, ki nas lahko pripeljejo do pravih odgovorov. Naj se seznam nadaljuje …

Josip Rotar, Slovenska kolesarska mreža

Brda_03

Gorsko kolesarjenje odslej prepovedano?

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v petek 24. 1. 2014 v javno razpravo poslalo osnutek Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki bo po novem urejal tudi področje uporabe vozil v naravnem okolju. ZON bo tako nasledil Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki pa je bila vse od leta 1996 bolj brezzobi tiger, kot regulator vožnje v naravnem okolju.

Z omenjenega ministrstva z osnutkom ZON predlagajo splošno prepoved vožnje kolesa v naravnem okolju, kar je seveda močno razburilo celotno gorsko-kolesarsko javnost. Predlagani zakon predvideva celo visoke kazni za tiste, ki bodo z založniško dejavnostjo promovirali gorsko kolesarjenje, kar se zdi prav posebej nesmiselno. Slovenska kolesarska mreža se seveda strinja, da gre za področje, potrebno posebne obravnave in regulacije, prepoved pa po našem mnenju nikakor ni pravi odgovor.

Continue reading

mobilnostni center - pred vhodom

Prvi mobilnostni center v Sloveniji

V Mariboru pod okriljem Mariborske kolesarske mreže nastaja prvi mobilnostni center v Sloveniji.  Mobilnostni center bo zagotavaljal podporno okolje za razvoj in promocijo trajnostne mobilnosti v Mariboru in okolici. Gre za večnamenski prostor, ki bo dolgoročno namenjen koordinaciji in aktivni promociji trajnostne mobilnosti. Zelo pomembni funkciji centra bosta koordinator za trajnostno mobilnost v mestu in popravljalnica koles, v njem pa bo mogoče dobiti tudi informacije in se udeleževati raznih dogodkov na temo trajnostne mobilnosti.

Mobilnostni center Maribor je bil vzpostavljen v sklopu projekta TRAMOB, ki ga je vodila Mestna občina Maribor med letom 2010 in 2013. Kot podporno okolje za razvoj trajnostne mobilnosti bo odigral ključno vlogo pri promociji le-te, saj se nahaja na zelo frekventni lokaciji med železniško in avtobusno postajo ter središčem mesta. Glavne funkcije Mobilnostnega centra bodo tako promocija, osveščanje, informiranje ter ponudba mobilnostnih storitev, kot so servis koles, izposoja koles in prodaja vozovnic. Krona celotnega delokroga Mobilnostnega centra bo tudi koordinacija med različnimi deležniki na področju trajnostne mobilnosti, kar bo prispevalo k boljši usklajenosti pri izvajanju ukrepov na ravni mesta in njegovega zaledja.

Pomen Mobilnostnega centra Maribor je prepoznala tudi Vlada RS, ki je v sprejetem odloku o kakovosti zraka v Mariboru, med ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov prometa na okolje ter zdravje ljudi, vključila Mariborsko kolesarsko mrežo, kot koordinatorja mobilnostnega centra.

Čeprav je Mestna občina Maribor otvoritev mobilnostnega centra izvedla že novembra 2013, je za njegov polni zagon potrebno še kar nekaj postoriti. Tako v MKM napovedujejo, da bo center za javnost odprt od 1. marca 2014, ko bodo razglasili odprtje kolesarske sezone 2014. To leto je za kolesarsko organizacijo iz Maribora prelomno, saj praznujejo svojo 20. obletnico obstoja. V prihodnje si lahko iz Maribora obetamo še veliko spodbudnih novic s področja kolesarstva in trajnostne mobilnosti, saj se od mobilnostnega centra pričakuje, da bo odslej tovrstni razvoj še bolj intenzivno generiral.

kako do kolesarske steze

Financiranje kolesarske infrastrukture ogroženo!

Slovenska kolesarska mreža (SKM) je 17.1.2014 na predsednico Vlade RS, go. Alenko Bratušek, vršilca dolžnosti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, g. Uroša Čuferja ter na direktorje dvanajstih regionalnih razvojnih agencij naslovila odprto pismo v zvezi z vsebino osnutka predloga razdelitve sredstev v finančni perspektivi Evropske unije 2014-2020, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ta za razvoj kolesarske infrastrukture v prihodnjih sedmih letih predvideva le pol milijona €.

Omenjeni znesek naj bi bil namenjen za ureditev kolesarskih parkirišč pri prednostni osi “Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja”. V dokumentu, ki bo krojil razvoj Slovenije do leta 2020, pa neposredna sredstva za razvoj kolesarske infrastrukture, ki predstavlja znaten del pojma »trajnostna mobilnost«, niso predvidena.

Presenečenje SKM je toliko večje, ker je večina regionalnih razvojnih agencij pri pripravi svojih regionalnih razvojnih programov investicije v kolesarsko infrastrukturo opredelila med prioritetnimi ukrepi. Kolesarjenje je namreč pomemben sestavni del sodobnega prometnega sistema, brez izboljšanja kolesarske infrastrukture v urbanih in neurbanih okoljih pa ne bo možno doseči želenega zmanjšanja deleža avtomobilskega prometa ter povečanja deleža javnega in nemotoriziranega prometa, s tem pa posredno tudi zmanjšanja izpustov onesnaževalcev zraka in toplogrednih plinov.

Pri SKM prav tako opozarjamo na dejstvo, da je obstoječa kolesarska infrastruktura nerazvita in nepovezana, kar predstavlja največjo oviro za razvoj kolesarskega turizma kot ene najbolj obetavnih razvojnih niš na področju turizma. Po drugi strani to dejstvo onemogoča tudi spremembe v smeri aktivnega življenjskega sloga in aktivnega staranja. Kakovostna kolesarska infrastruktura je namreč bistvenega pomena za preprečevanje razvoja civilizacijskih bolezni med mladimi ter za aktivno starost, prav omenjeni skupini pa predstavljata najbolj ranljive udeležence v prometu.

Zato smo pri SKM naslovnike pozivali, da se zavzamejo za to, da se razvoju kolesarske infrastrukture pri pripravi sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo za črpanje sredstev v finančni perspektivi 2014 – 2020 da ustrezen pomen. Po ocenah SKM bi namreč Slovenija za razvoj kolesarske infrastrukture do leta 2020 morala zagotoviti vsaj 50 milijonov €, pri čemer so glede na gospodarsko in finančno stanje v državi prav evropska sredstva, ob zagotovitvi zahtevanega deleža lastnega financiranja, edini možni vir financiranja razvoja kolesarske infrastrukture.

Kot zanimivost dodajmo, da je Republika Madžarska v finančni perspektivi 2007-2013 uspešno pridobila 200 milijonov €. Slovenija je v istem obdobju zagotovila 19 milijonov €, od tega je bilo realno počrpanih kohezijskih sredstev zgolj za 2 milijona €. (Vir: OP TGP 2014-2020)

Alenkda Bratušek si ogleduje zemljevid evropskega kolesarskega omrežja EuroVelo čez Slovenijo.

Alenka Bratušek (Vlada RS) in Josip Rotar (SKM) si ogledujeta zemljevid evropskega kolesarskega omrežja EuroVelo čez Slovenijo.

Naj spomnimo, da je predsednica Vlade RS, ga. Alenka Bratušek, na srečanju s predstavniki Slovenske kolesarske mreže in Zavoda EuroVelo Slovenija, 21.junija 2013, izrazila podporo razvoju kolesarskega omrežja v Sloveniji. Še posebej je izpostavila pomen vlaganja v državno kolesarsko omrežje in navezave na omrežje evropskih kolesarskih poti – EuroVelo. Takrat si je tudi z zanimanjem ogledala predstavitev osnutka poteka tras čez Slovenijo.