«

»

Kaj država sporoča s splošno prepovedjo?

Že dalj časa se v medijih pojavljajo polemike o prepovedi vožnje koles v naravnem okolju, ki naj bi kolesarje izenačevala z vozniki motornih vozil. Temu nasprotujejo številne kolesarske organizacije, ki so se skupaj združile v Slovenski kolesarski pobudi. Po njihovem mnenju bi kolesarjenje moralo biti dovoljeno po večini poti, kolovozov, vlak in gozdih cest, saj se s to prepovedjo, kot menijo, zavira turistični razvoj.

S to ugotovitvijo se strinjamo tudi v Slovenski kolesarski mreži, saj lahko turistično kolesarjenje predstavlja velik razvojni potencial nekega kraja.

Bi pa tukaj želeli opozoriti na podoben problem mešanja različnih in zelo specifičnih skupin uporabnikov, kot se to pogosto dogaja tudi v vsakodnevnem kolesarjenju. Tako se dogaja, da pristojni strokovnjaki pogosto enačijo kolesarje in pešce, čeprav gre za dve zelo specifični skupini udeležencev v prometu. Zaradi tovrstnega miselnega hendikepa prihaja do ogromnih sistemskih napak, ki so se izkazale tudi v povečanem številu nesreč s smrtnim izzidom. In to je lekcija, ki je nikakor ne bi smeli ponoviti v primeru gorskega kolesarjenja. Kolesa, kolesarji in kolesarjenje so zelo specifični in jih nikakor ne moremo enačiti z drugimi prevoznimi sredstvi. Zato bi bilo potrebno veliko več razumevanja in trezne presoje o tem kaj pomeni kolesarjenje v naravnem okolju.

Important!

Ne moremo zanikati, da se včasih na kolo vsedejo tudi objestneži, vendar pa so za to na voljo mnoge druge vzgojne in sistemske metode. Splošna prepoved kolesarjenja v naravnem okolju je znak, da je država dvignila roke na problemom in se z njim ne želi soočati. Zato bi morale občine in država ter vse ostale vpletene strani medsebojno bolj sodelovati in poiskati neko vmesno rešitev, ki bi kolesarjenje dovoljevala, hkrati pa vzpostavljala jasne pogoje, kje je to dovoljeno in kje ni.

Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti:

KOLESARJI ≠ PEŠCI

KOLESARJI V NARAVNEM OKOLJU ≠ MOTORNA VOZILA