Nalezljivost izposoje koles

Kakšni so zadnji in prihajajoči trendi na področju kolesarske mobilnosti in transporta? Serija člankov govori o možnostih razvoja kolesarjenja in že obstoječih pametnih rešitvah v tujini. Nastala je kot iztočnica za premislek in razpravo v času Mednarodnega transportnega foruma v Leipzigu 2012. Drugi v seriji člankov govori o vedno bolj popularnem in razširjenem sistemu izposoje koles.

Tega se ne da spregledati – zdi se da vsa mesta že imajo ali pa nameravajo vpeljati sistem izposoje koles. Brez dvoma gre za sistem javnega prevoza, ki bo v 21. stoletju neizogiben, saj je različne sisteme izposoje koles vpeljalo že preko 400 evropskih mest.

Pred zgolj desetimi leti je bila izposoja koles v povojih. Leta 2001 so na Dunaju po mestu nastavili tisoč pobarvanih koles, ki jih je lahko uporabljal kdorkoli. 

 »Nobene registracije. Ničesar. Kolo je bilo možno vzeti in ga pustiti kjerkoli,« pravi dunajska podžupanja, Maria Vassilakou. Ideja je bila odlična, toda Maria Vassilakou priznava da so zgolj »3 mesece pozneje bila skoraj vsa kolesa ukradena.«

Kljub polomu tega zgodnjega eksperimenta, se je preko njega revolucionariziral način na katerega prebivalci avstrijskega glavnega mesta dojemajo kolesa. Izkazal se je kot odličen začetni korak v smeri izgradnje avtomatiziranega sistema izposoje koles. V bližnji prihodnosti nameravajo vzpostaviti elektonski sistem izposoje koles.

Od teh časov so se sistemi izposoje koles v Evropi močno razvili. Leta 2001 je delovalo zgolj nekaj takšnih sistemov. Danes jih je že več kot 400. Rast je možno zaznati tudi v Aziji, kjer podobni sistemi delujejo v 33ih kitajskih mestih. Nedavno poročilo Združenih narodov ugotavlja, da so sistemi izposoje koles napredovali od »zanimivih eksperimentov v mestni mobilnosti do priljubljene oblike prevoza v tako velikih in kompleksnih mestih kot sta Pariz in London«. Rast izposoje koles je bila večja kot v katerikoli drugi obliki mestnega prevoza. Pojavila se je v Londonu, Dublinu, Barceloni, Parizu in kmalu tudi New Yorku, pri čemer nobeno izmed teh mest praviloma ni znano kot »kolesarsko mesto«.

 »Razmah izposoje koles je nedvomno odličen argument v prid zagovornikom kolesarstva,« pravi predstavnik ECF Fabian Kuester. »Čeprav kolesa za izposojo sama po sebi ne prinašajo ogromne rasti števila kolesarjev so odlična zaradi njihove vidnosti, saj politiki vidijo, da je kolesarjenje resnično smiseln način transporta.«

Vse se je začelo v Parizu

No, ne povsem… Toda Pariz se pogosto izpostavlja za zgled izposoje koles in sistem Vélib’ se je izkazal za zelo uspešnega. Začel je leta 2007 s 7000 kolesi, do februarja 2012 je število naraslo na več kot 20.000, izvedenih je bilo prek 105 milijonov izposoj. Parižane je sistem navdušil s svojo nizko ceno, priročnostjo in povezljivostjo s javnim prevozom. Tako kot marsikje drugje, je prve pol ure zastonj, 24 urna uporaba stane 1,70€, letna naročnina pa samo 29€.

Vélib’ je edina 24 ur na dan obratujoča oblika javnega prevoza v francoskem glavnem mestu, uporabniki pa lahko za najem koles uporabijo tudi prednaročniške karte za metro. Mesta morajo pogosto izdatno subvencionirati javni prevoz, toda Pariz z Vélib’om in drugimi storitvami ustvari za kar 14 milijonov Evrov dobička na leto.

 Naslednja generacija javnih koles

»Razvijamo novo generacijo javnih koles, ki so oblikovana izrazito za javno rabo,« pravi Phillip Douglas iz vodstva podjetja Velobility, ki ponuja kolesarske rešitve na globalnem trgu. Ob predstavitvi prototipa na Mednarodnem transportnem forumu v Leipzigu je razložil, da kolo uporablja »pametno tehnologijo«, ki omogoča odklepanje s pametnim telefonom, obenem pa ima vgrajeno tudi GPS sledenje, ki omogoča mestom pridobiti točne podatke o tem, kje so se kolesa gibala.

Prototip nove generacije javnih koles, predstavljen na Mednarodnem transportnem forumu v Leipzigu

Po njegovem mnenju morajo biti sistemi izposoje koles nove generacije preprosti za vzdrževanje. »Če velik del koles zahteva pogosto vzdrževanje, je čas za razmislek o zamenjavi.«

Brez dvoma bo resnično pomembna funkcija pametnih koles v njihovi zmožnosti beležiti premikanje uporabnikov. Mestne oblasti bodo prek koles imele natančne podatke o tem, kako kolesa pridejo s točke A na točko B. Uporabnost za nadaljnje mestno načrtovanje bi lahko bila ogromna.

Glede na to, da nameravajo pametna kolesa za izposojo vpeljati na Dunaju, v Bruslju in celo v Dohi, se zdi prihodnost sistemov za izposojo koles zelo svetla.

Avtor: Julian Ferguson, ECF

Prevod: Matej Pehnec

Povezani članki iz serije Smeri kolesarskega razvoja:

 

Comments

No comment