Kako označevati kolesarske poti?

 To je četrti v seriji člankov o razvoju kolesarjenja v lokalnih skupnostih. Spodaj si še oglejte povezave do ostalih člankov.

V Sloveniji je vedno več raznih kolesarskih turističnih poti in skoraj vsaka občina si že želi, da bi se tudi preko njenih krajev vozili turisti na kolesih, se ustavljali, si ogledovali znamenitosti, kaj pojedli, kupili itd. Skratka v interesu občin je, da turisti pridejo, porabijo denar in se še kdaj vrnejo. Pri tem se je nujno potrebno zavedati, da so kolesarji kot uporabniki oz. potrošniki zahtevni in da se je za njihovo dobro počutje potrebno še posebej potruditi.

Pregovor, da dober glas seže v deveto vas, nesporno drži. Še bolj pa se v primeru spodrsljajev širi slab glas. Zato se pred tako zahtevnim projektom, kot je določitev in označitev kolesarske trase, zavedajmo, da je kvaliteta tudi tukaj na prvem mestu. Kolesar se na vaši trasi enostavno ne sme izgubiti, prav tako se mu ne sme nič zgoditi. V članku se v podrobnosti kolesarskega turizma ne bomo spuščali, bomo pa podali nekaj napotkov o tem kako se lotiti označitve neke trase, ki bi jo radi odprli za kolesarje.

Prevozite traso

Najbolje boste začeli, če se kar odpravite s kolesom po trasi, ki bi jo radi označili. S fotoaparatom poslikajte vse lokacije, kjer bi radi imeli postavljeno tablo. Če so na trasi že obstoječe table (z vrisanimi smerokazi za kolesarje) jih prav tako poslikajte. Imejte zraven GPS napravo ali naloženo GPS aplikacijo v pametnem telefonu. Kar nekaj dobrih brezplačnih aplikacij že obstaja tako za Apple kot za Android. Skratka za vsako lokacijo table potrebujete natančno geolokacijo, ki jo pridobite z vašo GPS napravo. Digitalizacija lokacij vam bo služila tudi kasneje, če boste slučajno delali zemljevid, ga je dobro imeti tudi v digitalni obliki. Dobro orodje za vnos kolesarskih tras je Bikemap, saj si kolesar lahko iz nje naloži zemljevid v GPX ali KML formatu. Prav tako vam to orodje samodejno izriše prečne višinske profile.

Bodite pozorni na razcepe in križišča. Sedaj ste v vlogi kolesarja, ki se po vaši kolesarski trasi vozi prvič in ne želite si, da bi se izgubil.

Pridobite podatke o parcelah

Na pristojnem občinskem uradu, kjer se ukvarjajo s prostorskimi oz. geografskimi informacijskimi sistemi, se oglasite v času uradnih ur in prosite za parcelne številke. Tukaj boste za vsako parcelo dobili tudi podatke o lastniku ali lastnikih (če jih je več). Prav tako boste tukaj dobili podatek o lokacijah zaščitenih oz. mirnih con.

Pričnite s pridobivanji soglasij

Od vsakega lastnika parcele, kjer bi želeli, da stoji vaša tabla, potrebujete soglasje. Predlagamo, da pripravite spremni dopis, kjer je razvidna parcelna številka, slika in posnetek iz zraka. Če že imate osnutek table, ki bo postavljena, ga priložite zraven. Poleg dopisa pošljite tudi že napisano soglasje, ki ga lastnik spodaj samo še podpiše. Čez nekaj dni pokličite vsakega lastnika posebej. Pričakujte kar nekaj problemov, kjer je lastnikov več, so umrli ali pa so v tujini. Soglasje potrebujete od vsakega lastnika, sploh tam kjer je lastnikov več, bodite na to pozorni.

Pridobite finančna sredstva

• zasebni vlagatelji,
• občinski proračun,
• več občin skupaj,
• državni proračun,
• sredstva raznih evropskih skladov,
• dogovor med sosednjimi državami (ob meji)

Nabavite table

Z nabavami tabel pričnete, ko dobite vsa soglasja. Pri nabavi tabel in drogov je potrebno upoštevati Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.

Omogočite spletno podporo

Zelo priporočljiva je možnost ogleda zemljevidov na spletu. Če ste v začetni fazi traso že vnesli preko digitalnih orodij, potem vam ta faza ne bo delala bistvenih težav. Primer: Murska kolesarska pot.

Pogosti problemi

Spodaj so opisani pogosti problemi, ki se pojavljajo v zvezi s kolesarskimi potmi in njihovim označevanjem v Sloveniji (povzeto po Hiking & Biking – analiza obstoječe kolesarske signalizacije, RRA Koroška, 2010):

•  Obstajajo številne označene oz. vsaj v zemljevide vrisane poti namenjene turističnemu in rekreativnemu kolesarjenju, a le redke med njimi so namenjene izključno kolesarjem. Prav tako so izjema poti, kjer je celovito poskrbljeno za informiranje in usmerjanje uporabnikov.

• Uporabnikom neprijazen in nejasen uradni sistem označevanja kolesarskih poti z
  evidenčnimi (šestmestnimi) številkami, predvidenimi s Pravilnikom o načinu označevanja
  javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih. To je še posebej opazno pri
  tujih kolesarjih, sploh pri vstopih v državo (npr. Dravska kolesarska pot).

• Neenotno označevanje poti. Ne samo, da poenotenih sistemov označevanja ni na
  regionalnem nivoju/ih, različne in nekompatibilne sisteme usmerjanja kolesarjev najdemo
  že na nivoju posamezne lokalne skupnosti.

• Obstoječi lokalni sistemi kolesarjem praviloma ne nudijo dovolj informacij na sami poti.
  Na usmerjevalnih tablah običajno manjkajo podatki o razdaljah do pomembnejših točk na
  poti. Kako to zgleda v praksi, pa lahko vidimo iz primerjave označevanja poti v Sloveniji
  z enim izmed sistemov v sosednji Avstriji.

• Zaradi napak pri določanju lokacij in postavitvi smerokazov pogosto prihaja do nejasnih
  ali celo zavajajočih informacij za uporabnike.

• Pereč problem je zagotavljanje upravljanja s kolesarskimi potmi, še posebej vzdrževanje
  signalizacije in ostale opreme na njih.

 Če vam je bil članek všeč, ga priporočajte še ostalim. Prav tako so dobrodošli komentarji in pripombe.

Avtor serije: Josip Rotar, univ.dipl.inž.prom.

Povezani članki iz serije Razvoj kolesarjenja v lokalnih skupnostih:

• Nasvet #1: 6 najbolj tipičnih vrst kolesarskih površin
• Nasvet #2: Kvaliteta kolesarskih površin na prvem mestu
• Nasvet #3: Kako do nove kolesarske steze?
• Nasvet #4: Kako označevati kolesarske poti?
• Nasvet #5: Od kolesarske soseske do kolesarskega mesta
• Nasvet #6: Kako ovrednotiti razvoj kolesarske politike?
• Nasvet #7: Kako promovirati kolesarjenje v svojem kraju?
• Nasvet #8: Kako zagnati uspešno kampanjo in zmagati?