Spodaj podpisane organizacije nasprotujemo določbi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o pravilih v cestnem prometu, v medresorskem usklajevanju, z datumom objave 2.12. 2019 in
možnostjo oddaje komentarjev do 13.12.2019, ki po novem kaznuje vse kolesarje, ki ne uporabljajo
čelade.
Smo za to, da uporaba čelade ostane svobodna izbira vsakega posameznika, njena uporaba pa se
spodbuja prek ozaveščevalnih in vzgojno-preventivnih akcij. Na podlagi izkušenj iz drugih držav
sklepamo, da bi sprememba zakonodaje s predpisovanjem obvezne uporabe čelade lahko povzročila
drastično zmanjšanje števila kolesarjev, zlasti v mestih.
Ukrep je v nasprotju z načeli Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za
obdobje od 2013 do 2022, ki predvideva celostni pristop pri zagotavljanju prometne varnosti in je tesno
povezana s politikami s področij energije, okolja, javnega zdravja in ostalih. Prav tako zakonodajalec v
obravnavi ni pojasnil, kako ukrep podpira politike na področju okolja, ter parcialno obravnava področje
zdravja, kjer se omejuje na posledice zdravljenja prometnih nesreč, ne obravnava pa posledic,
povezanih s telesno nedejavnostjo prebivalstva, predvsem srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in
debelosti. Zakonodajalec tudi ni upošteval statistike, da je resnih poškodb glave med kolesarji po
podatkih UKC Ljubljana vse manj, še vedno pa je največ poškodb glave med uporabniki motornih
vozil.
Če želimo povečati število kolesarjev v prometu in v luči spodbujanja trajnostne mobilnosti privabiti čim
več ljudi iz avtomobilov na kolo, potem mora biti kolesarjenje privlačno in enostavno vsakodnevno
opravilo, tako kot hoja. To še posebej velja za naselja, kjer je smiselno spodbujati kolesarjenje na
delo, v šolo, po nakupih itd., saj gre večinoma za kratke poti z nizkimi hitrostmi kolesarjenja. Prepričani
smo lahko, da bo obvezna uporaba čelade za npr. kratko pot do trgovine marsikoga odvrnila od
uporabe kolesa in še povečala avtomobilski promet, ki ima številne negativne posledice na kakovost
bivanja v mestih, med drugim tudi na povečano onesnaženost zraka. Ta v Sloveniji že danes povzroči
1.700 predčasnih smrti na leto, kar je 17-krat več kot v vseh prometnih nesrečah.
Glede na to, da ima večina mest v Sloveniji avtomatizirane sisteme za izposojo koles, bo imela
obvezna uporaba čelade skoraj zagotovo negativen učinek tako na prometni sistem kot tudi na
upravljanje in poslovanje teh sistemov. Predlagani ukrep obenem zmanjšuje učinke prizadevanj
države pri doseganju zavezujočih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.
Slovenija naj se zgleduje po kolesarsko razvitih državah (npr. Nizozemska, Danska, Nemčija, Švedska
itd.), kjer je kolesarjenje priljubljena oblika mobilnosti in rekreacije, hkrati pa je varnost kolesarjev na
visoki ravni. V teh državah ne poznajo obvezne uporabe čelade (niti za otroke), čelade uporablja
manjši delež kolesarjev, kljub temu pa je kolesarjenje izrazito varno glede na velik obseg kolesarjenja.
Izjema je Finska, ki kot edina evropska država predpisuje uporabo čelade, vendar ne predvideva
kazni. Nasprotno pa s takim predlogom zakona Slovenija povsem brez potrebe stopa po poti peščice
držav (Avstralija, Nova Zelandija, deli Kanade, Argentina, Namibija itd.), kjer je uporaba čelade
obvezna, neuporaba pa sankcionirana z denarno kaznijo, kolesari pa le majhen delež prebivalcev.
Zaradi napačnega pristopa pri zagotavljanju prometne varnosti in neupoštevanja koncepta Safety in
numbers je kolesarjenje v teh državah po številu nesreč glede na prevožene kilometre bistveno bolj
nevarno kot v Evropi in posledično obrobna oblika mobilnosti.
Zavedamo se, da čelada lahko ublaži morebitne poškodbe glave v določenem deležu prometnih
nesreč, a hkrati opozarjamo, da ukrep obvezne uporabe čelade dolgoročno in sistemsko ne more
izboljšati prometne varnosti. Ključ do izboljšanja prometne varnosti je izgradnja ustrezne infrastrukture,
ki bo kolesarje ustrezno vključila v promet in jim zagotovila varnost brez ogrožanja s strani drugih,
predvsem večjih in hitrejših udeležencev v prometu. Zakonodajalcu bi morala biti pri sprejemanju
določil o obvezni uporabi čelade jasna razlika med športno-rekreativnim kolesarjenjem, ki poteka
večinoma izven naselij, in vsakodnevnim kolesarjenjem v mestih.
Predlagamo, da se v predlogu zakonske določbe o obvezni uporabi čelade določi starostno
omejitev na 14 let ter za kršitelje zniža kazen. Predlagamo, da se za zagotavljanje varnosti
kolesarjev država in lokalne skupnosti osredotočijo na intenzivnejše izvajanje ukrepe na
področju umirjanja prometa, izgradnje varne in udobne kolesarske infrastrukture in promocije
kolesarjenja kot vsakodnevne oblike mobilnosti. Hkrati predlagamo, da Ministrstvo za
infrastrukturo, Javna agencija RS za varnost prometa in zainteresirana strokovna javnost
pristopijo k oblikovanju promocijsko-ozaveščevalnih programov za dijake in študente, ki naj se
izvajajo v obliki rednih letnih promocijskih aktivnosti v okviru programa Agencije RS za
varnosti v prometu. Prav tako pozivamo Ministrstvo za zdravje, da finančno podpre izvajanje
programa delavnic za varno kolesarjenje starejših odraslih, ki ga je sodelovanju s številnimi
deležniki zasnoval Nacionalni inštitut za javno zdravje v okviru Nacionalnega programa o
prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025.
Verjamemo, da bodo pripravljavci zakonodaje dali prednost razvoju kolesarske kulture in trajnostne
mobilnosti pred neutemeljenimi strahovi ter s tem poskrbeli za dolgoročno izboljšanje prometne
varnosti in zdravja prebivalstva. Zato pričakujemo, da bodo omenjene določbe v predlogu zakona
odpravljene.
V prilogi pošiljamo tudi obširnejšo argumentacijo, ki so podlaga za naša stališča.
V imenu organizacij:
Bojan Žižek
Predsednik Slovenske kolesarske mrežeLista organizacij podpornic izjave :
Slovenska kolesarska mreža
Ljubljanska kolesarska mreža
Mariborska kolesarska mreža
Društvo Rekreatur
Ptujska kolesarska mreža
Društvo varnoaktivnih poti
Kolesarska mreža Obala
Koalicija za trajnostno prometno politiko
Zamestopodveh
Društvo Focus
Inštitut za politike prostora
CIPRA Slovenija
Kolesarski župan Ljubljane Janez Stariha
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Regionalni razvojni center Koper
Razvojna agencija Sinergija