«

»

Kako ovrednotiti razvoj kolesarske politike?

Categories:

Pomembno

January 11, 2012

by admin

To je šesti v seriji člankov o razvoju kolesarjenja v lokalnih skupnostih. Spodaj si še oglejte povezave do ostalih člankov.

Če smo se v prejšnjih zapisih bolj osredotočali na kolesarsko infrastrukturo, se bomo v tem delu spustili v kolesarsko politiko. Zanima nas, kako se lokalna politika sooča z razvojnimi izzivi kolesarskega prometa in kako je pri tem uspešna. Pri tem si bomo pomagali z mednarodno uveljavljenim orodjem za vrednotenje politik, ki mestom, občinam, regijam in državam omogoča kvaliteten nadzor nad opravljenim delom ter možnost samoevalvacije. To je orodje Bypad.

Important!

Kaj je Bypad?

Bypad je angleška kratica za Bicycle Policy Audit, kar pomeni pregled oz. revizijo kolesarske politike. S pomočjo orodja Bypad lahko občine ovrednotijo lastno kolesarsko politiko in jo nato v skladu s postavljenimi cilji postopoma izboljšujejo. Orodje Bypad je nastalo po izkušnjah kolesarsko razvitih evropskih mest. Uporablja ga več kot 100 mest, znotraj 20 držav. V oviru Bypada je vzpostavljen tudi enotni licenčni sistem za podeljevanje certifikatov.

Orodje Bypad sloni na obravnavi treh aktivnosti (načrtovanje, izvajanje, evalvacija), ki so predpogoj za uspešno kolesarsko politiko. Osnovne aktivnosti so podrobneje definirane z devetimi moduli, ki vsak po svoje prispevajo in določajo kvaliteto kolesarske politike v obravnavanem okolju. Uradna koordinatorja (oz. auditorja) projekta Bypad za Slovenijo sta Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru in Urbanistični inštitut RS v Ljubljani.

Razvojne stopnje po Bypadu

Bypad opisuje 4 razvojne stopnje kolesarske politike. Tukaj se odraža stanje nekega mesta na področju razvitosti kolesarjenja in ga spremlja skozi več vidikov: odnos, usobljenost, strokovnost, zavezanost, fleksibilnost, ukrepi, proračun in podobno.

1. AD HOC PRISTOP
Kolesarsko politiko na 1. stopnji označujejo naslednje lastnosti:

  • nezadostna in neredna delitev proračunskih sredstev,
  • nezadostna politična obveza in podpora,
  • nezadostno usposobljeni uradniki, brez kompetenc ali obvez,
  • omejena komunikacija med vplivnimi akterji kolesarske politike,
  • neformalna struktura in posamični nesistemski sporazumi,
  • dobri rezultati so doseženi ob redkih priložnostih in so odvisni zgolj od lastnih naporov določenih posameznikov.

2. IZOLIRAN PRISTOP
Za kolesarsko politiko na 2. stopnji je značilno:

  • na voljo so nekateri podatki o mobilnosti prebivalcev in nekatera znanja o kolesarskih potrebah ter prioritetah,
  • kolesarska politika ni koordinirana ali skladna z ostalimi politikami, zato so posamezne odločitve ostalih oddelkov lahko neproduktivne ali celo škodljive za razvoj kolesarstva,
  • manjka celostni pristop v kolesarski politiki.

3. SISTEMSKO ORIENTIRAN PRISTOP
Na 3. stopnji kolesarske politike je značilno:

  • prisotno je dolgoročno načrtovanje, ki pa je v glavnem projektno orientirano,
  • potrebe uporabnikov so sistematično upoštevane,
  • obstajajo kvalitetni podatki, ki so uporaljeni kot osnova pri določanju kolesarske politike,
  • kolesarskemu prometu so namenjena proračunska sredstva, ki pa še niso zavarovana za dolgoročno obdobje,
  • skupni projekti ustvarjajo formalno partnerstvo med različnimi akterji, vključeni so različni občinski oddelki, šole, zaposleni, zdravstvene organizacije ipd.

4. INTEGRIRAN PRISTOP
Za najvišji nivo kolesarske politike je značilno:

  • na razpolago so kvalitetni prometni, prostorski in drugi podatki ter poglobljeno znanje o potrebah uporabnikov,
  • urejeno je redno spremljanje stanja vsakega vplivnega dejavnika kolesarskega prometa in politike posebej,
  • sistematično vrednotenje in opazovanje strategij, programov in projektov,
  • implementacije mehanizmov, ko zavarujejo kolesarsko politiko,
  • proračunska sredstva so stalno zagotovljena,
  • medsektorski dostop s sistematičnim povezovanjem,
  • obstoj strateških partnerstev.

Podobno kot Bypad so razvojne stopnje kolesarjenja opredelili tudi pri projektu PRESTO. Pri tem opisujejo 3 razvojne stopnje: začetna, napredna in šampijonska. O tem smo pisali v prejšnjem članku Od kolesarske soseske do kolesarskega mesta in pojasnili aktivnosti glede na potrebe pri vsaki stopnji. Sicer pa več informacij o projektu Bypad najdete na njihovi spletni strani.

Important!

Pri spremljanju razvoja kolesarske politike je mestom, občinam, regijam in državam lahko v pomoč audit sistem Bypad. Gre za orodje, ki omogoča sprotno evalvacijo in primerjanje lastnega napredka z napredkom drugij. 4 stopenjska lestvica prikazuje najbolj ključne dejavnike pri opisu stanja v nekem območju, ki razvija kolesarjenje. Večina mest v Sloveniji se na tej lestvici uvršča na prvo in drugo stopnjo.

V naslednjem prispevku bomo predstavili nekaj preprostih načinov promoviranja kolesarjenja v lokalnem okolju.

Avtor serije: Josip Rotar, univ.dipl.inž.prom.

Povezani članki iz serije Razvoj kolesarjenja v lokalnih skupnostih:

Tags: