Kolesarska infrastruktura

Skladno z Zakonom o cestah je v Sloveniji kolesarjenje dovoljeno na vseh cestah, razen na hitrih cestah in avtocestah ter tam, kjer je to s prometno signalizacijo izrecno prepovedano. Glede na Zakon o pravilih cestnega prometa smejo vozniki koles v teh primerih voziti drug za drugim po desni strani smernega vozišča v smeri vožnje. Kljub zgoraj navedenemu dejstvu je treba kolesarjem zagotoviti čim več samostojnih, uporabnih in varnih kolesarskih površin, še posebej za dnevna potovanja znotraj naselij, kot tudi površine za daljinski kolesarski promet ter potovalno-turistično in športno-rekreacijsko kolesarjenje.

Posamezna naselja in večja mesta v Sloveniji večinoma nimajo zagotovljenih zadostnih in ustreznih ter med seboj povezanih kolesarskih povezav za zagotavljanje možnosti varne uporabe kolesa za opravljanje vsakdanjih poti v celotnem naselju in njegovi okolici. Spodnje
gradivo predstavlja pregled stanja na tem področju v Sloveniji, primerjavo s kolesarsko razvitimi evropskimi državami in napotke za izboljšanje infrastrukture za kolesarje.

V naseljih in v njihovi neposredni okolici kolo uporabniku omogoča večji radij gibanja kot pešačenje, uspešno nadomešča uporabo avtomobila na krajših relacijah in lahko nudi večjo dostopnost od “vrat do vrat” ter prihranek pri času potovanja. Z uravnoteženo izgradnjo omrežja daljinskih potovalnih kolesarskih povezav pa kolesarju zagotovimo svobodnejšo in učinkovitejšo izrabo prostega časa in intenzivnejše, bolj zdravo doživljanje okolja. V predvidenih prostorsko umeščenih koridorjih državnega kolesarskega omrežja kolesarske povezave povezujejo kraje in druge naravne, kulturne in turistične atraktivne cilje. Znotraj naselij pa je treba vzpostaviti mrežo primerne kolesarske infrastrukture tako, da omogoča varno, hitro dostopnost do vseh ciljev znotraj naselja in do ciljev v obsegu 5 km v okolici naselja.

Ustrezno razporejena mreža kolesarskih povezav mora zadoščati petim osnovnim zahtevam za kolesarju prijazno infrastrukturo:

  • varnost prometne površine – odprava prometno nevarnih odsekov za kolesarje, obvezno ločevanje kolesarskega in motornega prometa na prometno obremenjenih odsekih, upoštevanje specifičnosti obnašanja kolesarjev pri izbiri tehnične rešitve, skrb za dobro označevanje varnih kolesarskih smeri;
  • zaključenost kolesarskega omrežja – brez prekinitev, dobre možnosti priključevanja na preostalo prometno omrežje, možnost vračanja na izvor ali navezava na druge prometne povezave, ki omogočajo doseganje načrtovanih ciljev;
  • direktnost povezave – izogibanje obvozom (izbrana varianta ni več kot 20 % daljša od najkrajše);
  • atraktivnost rešitve – prijazno okolje, izogibanje prometno obremenjenim conam, prisotnost nakupovalno, turistično, kulturno in naravovarstveno zanimivih točk, oblikovanje obcestja (vegetacija) in počivališč;
  • udobnost prometne površine – hitro in enostavno potovanje, ustrezna izvedba in vzdrževanje zgornjega ustroja kolesarske površine.

Vrste kolesarskih površin v Sloveniji

V okviru zakonskih rešitev imamo v Sloveniji več osnovnih vrst kolesarskih površin, in sicer so to:

  • kolesarski pas,
  • kolesarska steza,
  • kolesarska pot,
  • kolesarji na vozišču skupaj z motornim prometom.

Več o kolesarski infrastrukturi na povezavi.

Vir: Priročnik za vključujoče načrtovanje in promocijo kolesarstva, 2014

Arhiv člankov na temo kolesarske infrastrukture.

Car-Bike-Port