Ob zaključku projekta MOBILNI KOT PTICE je konec oktobra v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok potekal strokovni
posvet Trajnostna mobilnost pri obiskovanju narave. Posveta so se udeležili predstavniki ministrstev, občin,
razvojnih agencij, nevladnih organizacij in upravljavci zavarovanih območij narave. Posvet je bil namenjen
predstavitvi rezultatov projekta in pobud za izboljšanje trajnostne mobilnosti kot tudi stanja na področju
trajnostne mobilnosti v Sloveniji, finančnih spodbud ter primera dobre prakse iz Triglavskega narodnega
parka.
Mobilni kot ptice je skupni projekt dveh nevladnih organizacij – Društva za opazovanje in proučevanje ptic
Slovenije in Slovenske kolesarske mreže, združenja kolesarskih pobud Slovenije – ter hkrati sinonim, ki smo ga v
okviru projekta uvedli za trajnostno mobilnost na prostočasnih izletih v naravo. Gre za manjši projekt v skupni
vrednosti približno 55.000 eur, ki ga sofinancira Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, poteka pa od
letošnjega marca do novembra.
Z njim bi radi opozorili na to, o čemer večina ljudi do nedavnega niti ni razmišljala: da tudi z na videz nedolžnim
in običajnim vedenjem v prostem času, kot je izlet v naravo z jeklenim konjičkom, na kumulativni ravni
prispevamo k nastanku nepopravljive škode za naravo. Podnebne spremembe so znotraj širšega okoljskega
področja namreč tudi izrazito naravovarstven problem. Iz preteklih podnebnih sprememb v ledenih dobah in
vmesnih otoplitvah izhaja, da so bili zelo izraziti premiki območij razširjenosti vrst, genetske prilagoditve so bile
minorne, najpogostejša pa so bila izumrtja, še posebej med sesalci in pticami.
Vse aktivnosti, ki blažijo negativne vplive podnebnih sprememb, so zato nujne tudi z vidika varstva ptic in
biotske pestrosti. S projektnimi izobraževalno-promocijskimi aktivnostmi, kot so kolesarsko-ornitološki izleti,
izobraževanje, nagradna igra, smo spodbujali razmišljanje o negativnih spremembah, ki jih sprožamo z
netrajnostnimi potovanji v naravo v prostem času in spodbujali pozitivne vedenjske namere in spremembe
vedenja.
Na področju trajnostne mobilnosti moramo v Sloveniji še veliko postoriti tudi na področju razvoja kolesarske
infrastrukture, izboljšanja povezanosti s javnim potniškim prometom in razvojem intermodalnosti. V okviru
projekta smo na dveh zavarovanih območjih, in sicer v Naravnih rezervatih Ormoške lagune in Škocjanski
zatok, bogatejši za novi kolesarnici. Vplive nove kolesarnice v Škocjanskem zatoku smo v okviru projekta
preverili z različnimi raziskovalnimi metodami (števec obiska, raziskava med obiskovalci) in pri 15%
obiskovalcev izmerili spremembo vedenja s povečanjem obiska s kolesom po vzpostavitvi nove kolesarnice in
možnosti varnega priklepanja koles, kar je neposredna pozitivna sprememba vedenja kot rezultat projekta.
S projektom smo v okviru partnerstva prišli do mnogih novih spoznanj in pripravili listo predlogov izboljšav in
pobud pristojnim ministrstvom in lokalnim skupnostim, ki jih bomo predstavili na posvetu, po posvetu pa
predstavili medijem na novinarski konferenci in posredovali pristojnim.